z zaprto pokljuško sotesko

čeprav ni prav posebnega razloga za to … saj je normalno prehodna … le galerije so porušene

vožnjo skozi dolino radovne … od krnice¹ do mojstrane

slapom peričnik²

veliki slap

mali slap

zaprtim in ukinjenim kampom špik v gozd martuljku

kampom lazar z obogateno kulinarično … in wi-fi ponudbo … ki je morda bil že lani … vendar ga nisem potreboval³

koriti in slapovi možnice oz. nemčlje⁴

osvežitvijo v nadiži pri napoleonovem mostu … ki jo je grobo prekinil naliv … kljub sončnim napovedim

in 2x iskanim in vendarle najdenim … dostopom do gregorčičevega slapu

1. pri bledu [↩]
2. pravzaprav obema [↩]
3. potrebujem ga sicer tudi letos ne … a vseeno pride prav njegova uporaba [↩]
4. kot je staro ime za možnico [↩]

a prijeten in koristen … je bil današnji vzpon na pohorje

seveda je bila z menoj nova 40ka … ki je našla tudi takšne čudne živali

a tudi pestrost mavričnih barv … na prav nepričakovanih mestih

na 3kotni jasi … danes popoldan

in večerni lent s terrafolkom … izidorjem leitingerjem … in simboličnim okestrom

so izpolnili današnjo soboto … in jo zapisali v moje anale

da mi je uspelo osvojiti pohorje s kolesom

še posebej zaradi dveh razlogov

kondicija je bolj na psu kot na kolesu

zadnji vzpon s kolesom na pohorje¹ … je bil že davnega avgusta 2006

sicer pa tudi sama pot … ni bil ravno najlažja varianta … saj sem nabral preko 1000 višinskih metrov vzpona² 

1. vsaj do vrha habakuka … ali do bellevueja [↩]
2. od izhodišča na 281 m nv … do vrha na 1050 m [↩]

v akciji

tokrat na pohorskih gozdnih cestah … in kolovozih

kot je bila današnja … je kar prava za pobeg na gozdne stezice

se izogibam asfaltu med kolesarjenjem

je bilo vprašanje … ki mi je bilo postavljeno pred nekaj dnevi … in na katero sem kratko odgovoril … dalje od asfalta … dalje od civilizacije … manj prometa … manj nevarnosti

a vendar je še mnogo več od tega … mir in tišina … čist zrak … prijetno okolje

 v katerem skorajda ne mine dan … da ne srečam kakšne divje živali … in to takorekoč sredi mesta

kot recimo danes … ko sem v razmaku le nekaj minut srečal zajca in fazana … in to celo na mestnem vrhu … pravzaprav v centru mesta … kjer se lahko sliši še vrišč otrok iz mestnega parka

seveda je izbira poti stvar okusa posameznika … in moj pogled nikakor ni edini

a zame vsekakor ni lepših kolesarskih poti … kot so travniški kolovozi in gozdne stezice … ki poleg vsega ponujajo tudi neizmerne možnosti … razvijanja raziskovalnega duha 

z novimi julbo očali … s fotokromatskimi stekli¹

dodatnim zračenjem med okvirji in stekli

predvsem pa z novo čelado … v kateri ne zgledam več … kot da bi imel dve glavi

1. s samodejnim prilagajanjem zatemnjevanja glede na svetlobo [↩]

kaple … tokrat s kolesi