zame je ta kolajna največja izmed vseh … kar smo jih slovenci1 kadarkoli osvojili
športa preko medijev takorekoč ne spremljam … niti svetovnih prvenstev ali olimpijskih iger
le včasih mimogrede ošvrknem rezultate … a jih že naslednji trenutek pozabim
morda ne bi niti včerajšnjega šprinta … če ne bi slišal za popoldansko poškodbo … ob kateri sem se spomnil na njeno smolo na rogli
po novici o uspešnem nastopu v četrtfinalu … in za tem spremljanju polfinala … sem se ob trepetanju zanjo spomnil lanskega2 odstopa jureta robiča na raam-u
podobno bi se lahko umaknila tudi Petra … z izgovarjanjem na organizatorje ki niso poskrbeli za varno progo na treningu
a se ni … nastopila je in odtekla verjetno svoj življenski tek
že ob spremljanju finala … ko se je še meni vsaka sekunda zdela celo večnost … sem ji želel osvojitev kolajne bolj kot komurkoli kadarkoli
a po osvojenem tretjem mestu … in ko so jo s prizorišča zaradi bolečin odnesli … se je vrednost te medalje vsaj zame dvignila v višave … po jutranji informaciji o njenih poškodbah pa se je zabeležila še v mojo večnost
čimprejšnje okrevanje … in še 1x … BRAVO PETRA