je bila popolnoma suha … oz. z le z dvema manjšima tolmunčkoma postane vode na mestu … kjer so običajno slapovi
enako je bilo tudi na prehodu čeznjo nižje doli …
v nadaljevanju je bila označena pot … ki vodi po markirani planinski poti … polna neprevoznih in takorekoč tudi neprehodnih odsekov … saj je bila mestoma popolnoma zaraščena s praprotmi .. trnjem .. in mladim drevjem
edina sreča v nesreči je bila … da je bil ta del poti navzdol … sicer bi verjetno obrnil že tam …
vse pove hitrost … ki sem jo imel na tem delu … za cca 3,1 km sem namreč porabil kar uro in 10′
po prehodu glavne ceste sem nadaljeval … seveda s5 po označeni poti … z vzponom čez osmačo proti kanjonu vrbasa
že v začetku tega dela je bila strmina neprevozna … na srečo le krajši del … a so se zatem ponovno pričeli neprehodni deli
takrat sem obupal … se raje spustil nazaj … in se z užitkom umil in okopal v vrbasu
[…] slapovi pa letos ni sreče … kot že švrakava … je bilo popolnoma suho tudi slapišče […]