Avtor: Matjaž

ni bila prav 0 sveta … bolj zakleta … in s kristusovimi mukami

pričakoval sem pot brez problemov … po sledi izpitne ture Milenkovega “kumarata” … a se je vse skupaj pošteno začinilo
najprej sem že na trailih nad zagorskim letališčem 2x spregledal odcep … kar je v drugo pomenil vzpon po grebenu … za katerega sem ocenil … da bi lahko bil enostavnejši od vračanja po trailu
seveda sem se … kot ne 1.č … pošteno uštel

razen tega mi je na vstopu v eno bando na blatu pod listjem spodneslo kolo … in desna stran telesa je bila v trenutku dekorirana blatno rjavo … od ramena do kolena … ali še nižje

naslednja muka je bila izogibanje dvema ne najbolj razpoloženema psoma … in to s krasnega kolovoza porivanje po strmem pobočju do planinske poti

v nadaljevanju bolj ali manj tekoče … a ves čas kar naporno … na grebenu pod čemšeniško planino pa še močno rosenje iz megle … da sem že razmišljal celo o obračanju
glede na to … da sem bil že na polovici poti … sem seveda nadaljeval … mimo cerkve svetega lenarta do imena marijinega na sveti planini
od tam seveda še vzpon na partizanski vrh … s katerega je bilo potrebno še posebej previdno zaradi mokrega listja in korenin

razmišljal sem … ali bi se sploh podal še na trail na sledi … a sem se vseeno odločil za vzpon … da ocenim na licu mesta
sicer je bil moker … na delih celo potočnat … a se je dalo pazljivo odpeljati brez problema

je bil pa dovolj trenutek nepazljivosti na razdrapanem kolovozu pod cesto … kjer mi je na listju in kamnih pod njim odneslo sprednje kolo

na srečo trajnih posledic … razen nekaj dodatnih prask na kolesu in opremi … ni bilo … sem pa kakšnih 5-10 minut potreboval za najdbo odletelega števca … še več časa pa bo ostal spomin v obliki bolečega rebra in noge … ki je tudi že lepo mavrična

sicer lepa tura … ki bi bila še lepša v prijaznejšem vremenu … tokrat pa bi verjetno bila boljša izbira sončno goričko