Kategorija: Dogodki, izleti, dopusti

3glaf je bil moj cilj … ki sem ga zadel z bombo

seveda gre le za gps sled … čeprav je bila odlična tudi celotna tura  … z nekaj izboljšavami tiste iz 2019

jutro je bilo hektično
zaradi odhoda na skupno voljino turo je bilo potrebno v roku pospraviti šotor in opremo … vse pa je bilo mokro in blatno 
tako je bilo potrebno … seveda takoj po klasičnem zajtrku … sirovem bureku z jogurtom … oprati šotor in ponjave … in vse še mokro spakirati v avto

za nameček … kot posledica pranja kolesa prejšni dan … ni deloval električni pogon … zaradi česar je bila vprašljiva še udeležba na turi

morda pa se bo na vetru in soncu med vožnjo do izhodišča pogon le posušil in začel delovati … sem se tolažil
žal se ni … niti v času sončenja med pripravo in čakanjem na pričetek ture
takrat sem se že vdal v usodo … da se bo moja udeležba končala ob prvem vzponu … saj sem se odločil … da bom poskusil srečo vsaj za čas vožnje po ravnini 

no … po dobrih 4h km … ko sem se na pričetku prvega vzpona že pripravil na obračanje … je … aleluja … motorček zapel … zame v tistem trenutku najlepšo pesmico

takrat se je začela uživancija tudi zame … od dolžinskih km … višinskih m … do dolžinskih metrov hrane na afterju … vmes pa še obilna pogostitev na midu pri Zvonetu

za ta dopust si res lahko rečem … da je sreča na strani hrabrih
napravil sem 4 samostojne ture … od tega 2 v omejenih časovnih oknih brez padavin … po zgoraj opisanih težavah s pogonom pa še skupno voljino … ki je bila poglaviten razlog … da sem se v tako spremenljivih vremenski razmerah sploh odpravil od doma 

prestavitve voljine ture na nedeljo … ki je bila moj primarni razlog obiska teh krajev … sem si moral pripraviti krajšo turo za soboto

sicer je situacija 5kovega večera z napovedjo kazala zelo slabo sliko … a se je v soboto … po celonočnem močnem deževju … le pokazalo nekajurno okno brez padavin … v katerem sem uspel napraviti lep krogec po gozdovih okoli dolenjskih toplic

trasa … ki sem jo pripravil … je bila lepo prevozna … seveda pa sem jo sproti malenkostno prilagajal 
še najhujše je bilo nad stražo po gozdnih poteh … ki so bile razrite od vleke hlodov in razmočene od dežja 
nekoliko težav je bilo le pri sledljivosti poti proti dolenjskim toplicam … vendar zaradi bližajočih ponovnih padavin nisem želel delati daljših obvozov 

kakorkoli … gozdovi so takorekoč prepredeni s kolovozi in potmi … po katerih bi lahko … seveda brez vremenskih pretenj … šival takorekoč v nedogled

sicer je do cilja kar nekaj blata s kolesa odpadlo … a ga je bilo še vseeno toliko … da brez pranja žal ni šlo … čeprav to ni bila najboljša rešitev

napovedi močnih popoldanskih nalivov sem izbral krajšo pot z bolj zgodnjim pričetkom 

888 je trail nad sotesko … a na drugem bregu krke od predvčerajšnih 
tudi to pot sem si strasiral iz kampa … najprej po travniškem kolovozu … v nadaljevanju planinski poti po makadamski cesti … in za konec prečka po gozdnem kolovozu na makamsko cesto do vrha svetega petra … kjer je start traila

spust je res lep … težavnost pa primerna mojim sposobnostim 
na enem mestu sem zaradi skalnega rock’n’rolla sestopil za kakšnih 5 m … v nadaljevanju pa še 2x zaradi mokrih skal
vmes se je namreč pojavila kratka plohica … ki je poškropila skale … ki niso bile pod drevesi

turo sem zaključil pred resnimi padavinami … je pa pozno popoldan in ponoči pošteno lilo
na srečo mi šotor še vedno dobro drži … pa tudi pred njim sem si napravil streho s ponjavo … da sem tudi v dežju lahko nemoteno sedel na suhem 

je zadnjih nekaj let ob koncu avgusta rezervirana za voljine ture pod vodstvom Mareta in Katje

odkar sem njen član … je bila prva lanska baragova pot … a se je nisem uspel udeležiti … zato sem jo solo ponavljal tokrat

traili nad sotesko so bili predvideni za popoldanski izkoristek prvega dopustniškega dne … še posebej zaradi pričakovanega slabega vremena v naslednjih

iz kampa polje v meniški vasi sem si strasiral  lepo gozdno pot … ki se je priključila vzponu do traila jarki
gre za lep in tekoč trail … s kar dovolj detajli … ki poskrbijo za zadostno mero adrenalina … vsaj za moje tehnično znanje

nato sem se pozvpel še na gerov vrh … vendar trail z vrha ni dosti vožen … niti ga ni na uradni strani lokalnih trail mojstrov pankkura
sam sem imel še nekaj problemov z izhodom na cesto … saj sem sledil poti … in se na njenem koncu znašel na 3m skoku
na srečo je bil malo nazaj nekoliko nižji in manj strm izstop … a je tudi ta zahteval veliko mero akrobacij … seveda z nošenjem kolesa

del pod cesto … trail z imenom ob pruhu … je bil s5 odlično vzdrževan in redno vožen

… ki je zaradi slabega vremena izpadla ob prejšnjem obisku banja luke … je tokrat le prišla na vrsto

vsekakor ni razočarala … je bilo vsega po malo … uradnih mtb in planinskih poti … nekaj po neoznačenih kolovozih in potkah

označeno vzorno … tudi na peš poteh razdalja v m … kar pride zelo prav … ko si na bajku

za globalni pregled je zadostovalo … bom se pa zagotovo še vrnil

na ponirju je bilo stanje poti mnogo slabše … kot nazadnje

no … med banj brdom in trešnjikom so poti seveda zelo urejene … proti slednjemu jo pravkar obnavljajo … proti jagaram in kraju ponir pa so me takoj za izvirom čakala podrta drevesa in vidno zapuščena pot

zaradi tega je bilo potrebno sprotno prilagajanje pripravljene trase … nekaj krajših vračanj … a na srečo 0 pretresljivega

tudi trail ponir-potok … ki sem ga slučajno izsledil pred tremi leti … se konča mnogo višje … kot se je ob prejšnjem obisku

od slapov švrakave do vrbasa je bila že pred tremi leti mestoma neprevozna in težko prehodna
zaradi tega sem takrat na slabi polovici poti obrnil … še posebej … ker mi je zmanjkovalo časa in volje

tokrat sem želel preveriti … ali je kaj bolje … si odmeril dovolj časa in bil pripravljen tudi na nekaj prebijanja po neprevoznih delih
žal je bilo še hujše … upal bi si trditi … da na tem delu poti od mojega prejšnjega obiska ni bilo nikogar

je bilo pa takorekoč vsakršnih ovir … mladega drevja … cca metrske praproti … skozi katero je bilo možno celo peljati … 2 m visoke praproti … pomešane s trnjem … cesta … zaklenjena in obdana z ograjo … ob kateri sem moral s5 priti na pot … tik pred glavno cesto še z makijo zarastla pot po grebenu … ki se mu ni bilo možno izogniti

saj vem … da bi lahko tudi večx obrnil … a to je tista pozitivna misel … ali pa trma … ki je dostikrat nasprotje negativni realnosti … in te žene dalje … dokler je le še varno

za primerjavo … za 3,1 km s 171 višinci sem pred tremi leti porabil 1:11 … letos pa kar 2:24

no … vsaj hladen vrbas je bil obliž za moje rane

po poti majskega adria epic bike ride je bila zelo gravel obarvana … kar sem sicer pričakoval … nisem pa tolikšnega dela asfalta

kakorkoli že … za 1.č je bilo ok … da sem dobil širši pregled nad planoto … bom pa ji … zelo verjetno … v prihodnjih letih namenil še kak raziskovalni dan

seveda ne morem mimo krdela psov … ki so mi povzročili rahlo tesnobo že v avtu … a so se izkazali za popolnoma nenevarne … čeprav je bilo verjetno vseh skupaj več kot 20

odlično je tudi izhodišče oz. zaključek ture … ko se lahko spereš od zunaj v cca 25 stopinj toplem jezeru … in rehidriraš s hladnim jelenom … ki se je izkazal boljši od lokalnega nektarja