Kategorija: Šport in rekreacija

je dober … v takšnem prav kičastem vremenu tudi za poplezavanje 

kolin se bliža … in skozi okno je bilo potrebno preveriti … kakšna je kaj krvavica 

v slabi uri je bila premalo kalorična … zato je bilo potrebno podaljšati do čemšeniške planine … ob povratku pa z nekaj lomastenja po opuščenih poteh in brezpotjih še na stari grad 

s pogorji raxa in schneeberga je bil prizorišče mojih mučenj s skalami v preteklem vikendu 

pestro in našponano je bilo že 1. dan v spoliranem richterwegu … in v nadaljevanju v stadelwandgratu brez varovanja 

za naslednji dan so bili obljubljeni in pričakovani lažji kamini … ki so se izkazali za še trši oreh … saj sem jih s težavami zlezel še kot 2. 

tragični nesreči je potrebno živeti in plezati naprej 
tako smo se … tokrat še bolj previdno kot ponavadi … v sredo podali v kratko nemško 
čeprav gre za eno bolj obiskanih smeri … sta v njej tokrat začuda bili le naši dve navezi … tako da je plezanje bilo tekoče in brez težav 

tako se je zaključil plezalni tabor … ki sem se ga letos še posebej veselil … a se je žal vse obrnilo drugače …

mojstrana me ni ravno prepričala … vsaj v primerjavi z lavamündsko ne … ki je podobne težavnosti … le malce krajša 
mnogo preveč je namreč hoje po zemlji … kar se odraža tudi na umazanih skalah … česar pri slednji ni … saj si v skali od vstopa do izstopa 
kljub vsemu je bil to prijeten streching po napornem pohodu prejšnjega dne 

prask … tokrat sicer malce težja varianta kot prejšnjič … saj se je nabralo kar nekaj trojk 

po lažjem alpinističnem vzponu na monte capolago … prisotna že nekaj let … se ni izšla po pričakovanjih 
tako pač je … če si ne priskrbiš podrobnejšega opisa … in še tega ki ga imaš … površno bereš … ker "sledimo rdečim pikam, zato orientacija v lepem vremenu ni zahtevna" 
posledično seveda za nekaj metrov zgrešiš odcep … in slediš napačnim rdečim pikam in možicem … ki vodijo na drugo stran gore 
tako je bilo namesto pričakovanega plezanja mnogo več hoje po strmih travah in skrotju … ter maksimalnemu izkoriščanju skalnih odsekov … kjer se je dalo tudi lepo poplezati … čeprav nekaj metrov stran od poti 
seveda se je višje vse skupaj končalo v neprehodnem svetu … ko je bilo potrebno obrniti … in prestaviti vzpon na naslednjič

kakorkoli že … dokler to počenjaš varno in v mejah svojih sposobnosti … je to le nova zanimiva izkušnja … in tako se je kljub vsemu brez težav zaključil lepo preživet dan v samotni divjini karnijcev 

belega potoka … z vzponoma na lepo glavo in visoko polico 

izvedena prva dva vzpona s plezanjem v vodstvu v hribovskih smereh … in to kot edina naveza v obeh smereh 
sicer je bilo potrebno tudi nekaj razmišljanja .. iskanja … plezanja izven smeri … a ves čas kontrolirano in varno … kar je vsekakor vedno najpomembnejše