je bila današnja easy varianta kolesarjenja … med servisom avtomobila
a tudi pri easy variantah … je mogoče hard poleteti … in kaj pa drugega … s5 brez čelade … ki sem jo pustil v avtomobilu
a ne zaradi tega da bi bil lep … ampak ker sem pozabil rutico … ki jo nosim pod njo za zadrževanje potu
no kakorkoli že … ena izkušnja več … na srečo brez posledic … razen malo strahu
a tudi strahu … je bilo bistveno več … ko sta mi en del poti … dihala in renčala za ovratnik … dva velika črna psa
na srečo me vsaj hobotnica ni ogrožala … kljub svojim dolgim lovkam
sicer pa imam raje pogled na ptice … ki sem jih videl še posebej veliko … sicer sem prepoznal samo race in sive čaplje … a vendar ideja za foto izlet … seveda peš in s teleobjektivom
juriš na 3kotno jaso in predvsem spust … ko me je prehitel kolesar brez čelade … sta me spomnila na dva dogodka … ki sta se na srečo … končala dosti bolje … kot bi se lahko
oba segata nazaj v leto 2002 … ko sem si nabavil gorsko kolo … seveda s sprednjim vzmetenjem … ki sicer blaži udarce … a tudi spreminja in znižuje težišče kolesa
že prvi spust s pohorja s prijateljem … malo po cestah malo po smučišču … je bil prav zaradi tega grobo prekinjen … malo nad spodnjo postajo sedežnice poštela tam se je prednje kolo kot bikec trmasto ustavilo … moje telo je kontriralo s svojo trmo … in nadaljevalo pot … prek krmila do preljube pohorske travice … kjer je bil argument pohorskih tal vseeno premočan
na srečo se je srečanje končalo le zemeljsko … ne tudi kameno ali skalnato … in tako je kot edina posledica … ostala moja zvesta sopotnica čelada … ki sem jo kupil takoj naslednji dan
naslednji sreča-v-nesreči dogodek … je bil na tistem mestu … kjer me je danes prehiteval kolesar … na odcepu čopove proti jonatanki … ki je del mojega klasičnega kolesarskega vzpona … iz razvanja na trikotno jaso … spust po čopovi … levo gor proti jonatanki … in po kolovozih naprej do markovega … ali na vrh
takrat sem se torej s prijateljem … spuščal proti odcepu za jonatanko vozil sem nekaj metrov pred njim … kot ponavadi s čelado na glavi … ker se imam rad … on brez nje … ker hoče biti lep z zaletom sem brezbrižno zavil s čopove proti jonatanki … in vzel prednost kolesarju … ki me je želel pravilno prehiteti po levi
le njegovi prisebnosti in hitri reakciji sem se lahko zahvalil … da nisem povzročil nesreče … in da se je situacija srečno razpletla
vsekakor pa obstaja tudi pozitivna plat takšnih izkušenj … z vsako se imam namreč raje … in postajam tudi bolj previden
ne vem pa kako je s prijateljem … ali bi še vedno hotel biti na kolesu lep … ker je namreč v teh letih postal … predvsem in zelo … len
ne sicer vsi … ampak po moji oceni … je delež motoristov … ki grobo kršijo predpise … bistveno večji kot delež avtomobilistov
namerno sem zapisal grobo kršenje … s čimer imam v mislih hujše prekrške … ki prinašajo točke … pa ne šparove ali merkatorjeve
predpise pravzaprav kršimo vsi … ne verjamem da obstaja voznik … ki ima izpit vsaj tri mesece … in še ni napravil prekrška
k temu zapisu me je vzpodbudil včerajšnji dogodek … na titovi cesti in mostu … ko je motorist s sopotnikom vozil … po moji oceni … s hitrostjo več kot 100 km/h … pri tem pa vijugal med vozili levo in desno … in na razdalji le kilometra … zamenjal vozna pasova najmanj 6x … in pri tem prehiteval ostala vozila … tako po levi … kot tudi po desni
ob enem takih prehitevanj po desni … ga je eden od voznikov očitno spregledal … in želel zaviti na desni pas … da bi na koncu mosta … v križiču lahko nemoteno zavil
seveda je skoraj prišlo do trčenja … za katerega bi vsaj moralno … in s5 po mojem mnenju … bil kriv izključno motorist
a ne glede na to … da sem bil presenečen že nad motoristovo nevarno vožnjo … prav zgrožen sem bil ob reakciji motorista in sopotnika … ki sta oba začela žugati vozniku ali voznici avtomobila … mu/ji kazati dvignjen prst in trkati po čelu … seveda pa hkrati nadaljevala s svojo vratolomno vožnjo
žal je takih primerov na naših cestah bistveno preveč … še najbolj žalostno pa je … ko beremo in slišimo motoriste … v kakšni nevarnosti so … ker jih vozniki avtomobilov spregledamo … in jim vzamemo prednost
se lahko sploh še čudimo … da prihaja do takšnih nesreč … in iščemo krivce … ko pa marsikateri motorist … igra rusko ruleto 🙄
večkrat razmišljam o tem … in o nesrečah v gorah … sploh tistih … ki bi se jim lahko udeleženci izognili
recimo plazovi … ki se jih da v veliki meri predvideti
predvsem pa tudi na nevarnost padajočega kamenja … ki me je letos navdihnila za nakup čelade
resnici na ljubo … jo na glavo nadenem le na izpostavljenih mestih … čeprav je marsikdo tudi tam ne
a vendar obstajajo določene smeri … kjer se čelada smatra kot obvezna oprema … navedena tudi v vodniški literaturi … kjer je nevarnost padajočega kamenja vselej prisotna … in so prehodi tako ozki … da se ji ne moreš izogniti
neuporaba čelade v takšnih razmerah … je dejansko igranje z usodo … in le sreči se je zahvaliti … da ne pride do nesreče
očitno je bil petek 13. … za fanta v jalovčevem ozebniku … vseeno srečen dan … a ne pozabimo … sreča je opoteča … in z njo se ni igrati
ponovne aktivnosti po lanskoletni lenobi … ponovitev raduhe po 10ih letih na veliki petek … in za današnji zaključek … sploh prva ponovitev kotovega sedla izpred 11 let … ki je bil moj prvi turnosmučarski izlet v visokogorje
sicer sem se včeraj … malo smešno počutil … ko sem včeraj pri več kot 20 stopinjah celzija … nosil smučke v avto
seveda sem se moral prav smejat … ko mi je v jesenicah avto radio … ulovil postajo radio pula … termometer pa kazal 21 stopinj
halooo … a grem v hribe al na morje
a kakorkoli že … snega je bilo dovolj že v planici … le kakih 50 m od parkirišč
in pred temo … sem ulovil še zadnje žarke zahajočega sonca … nad tamarskimi vršaci
po noči … prespani v tamarju … je zgodnje jutro dajalo klavrn vtis … vsaj kar se temperatur tiče … saj sneg ni pomrznil niti ponoči
a vseeno je obsijan jalovec … obetal krasen dan
kar se je vsekakor potrdilo
kljub mehkemu snegu … kjer se je ob hoji mestoma udiralo do gležnjev … in to s smučmi na nogah
in smučanju … kjer je bil vsak skok ali zavoj … v pričakovanju … ali se bom vgreznil za 5 … ali za 50 cm
ampak tudi to so čari turnega smučanja … ko se včasih vprašam … ali je bolj naporen vzpon ali spust
vsekakor je najpomembnejše … biti v naravi … in uživati
