tragični nesreči je potrebno živeti in plezati naprej 
tako smo se … tokrat še bolj previdno kot ponavadi … v sredo podali v kratko nemško 
čeprav gre za eno bolj obiskanih smeri … sta v njej tokrat začuda bili le naši dve navezi … tako da je plezanje bilo tekoče in brez težav 

tako se je zaključil plezalni tabor … ki sem se ga letos še posebej veselil … a se je žal vse obrnilo drugače …

mojstrana me ni ravno prepričala … vsaj v primerjavi z lavamündsko ne … ki je podobne težavnosti … le malce krajša 
mnogo preveč je namreč hoje po zemlji … kar se odraža tudi na umazanih skalah … česar pri slednji ni … saj si v skali od vstopa do izstopa 
kljub vsemu je bil to prijeten streching po napornem pohodu prejšnjega dne 

v poklon in spomin Nejcu … ter dobrih željah in upanju za Ožbeja …

prask … tokrat sicer malce težja varianta kot prejšnjič … saj se je nabralo kar nekaj trojk 

po lažjem alpinističnem vzponu na monte capolago … prisotna že nekaj let … se ni izšla po pričakovanjih 
tako pač je … če si ne priskrbiš podrobnejšega opisa … in še tega ki ga imaš … površno bereš … ker "sledimo rdečim pikam, zato orientacija v lepem vremenu ni zahtevna" 
posledično seveda za nekaj metrov zgrešiš odcep … in slediš napačnim rdečim pikam in možicem … ki vodijo na drugo stran gore 
tako je bilo namesto pričakovanega plezanja mnogo več hoje po strmih travah in skrotju … ter maksimalnemu izkoriščanju skalnih odsekov … kjer se je dalo tudi lepo poplezati … čeprav nekaj metrov stran od poti 
seveda se je višje vse skupaj končalo v neprehodnem svetu … ko je bilo potrebno obrniti … in prestaviti vzpon na naslednjič

kakorkoli že … dokler to počenjaš varno in v mejah svojih sposobnosti … je to le nova zanimiva izkušnja … in tako se je kljub vsemu brez težav zaključil lepo preživet dan v samotni divjini karnijcev 

belega potoka … z vzponoma na lepo glavo in visoko polico 

dom kar v stanovanju 

polica … mimogrede pa še lepa glava 

dom je povsod … kjer si ga postavim