na križevnik … za razliko od prejšnjega prečenja grebena … tokrat s krajšim sestopom po smeri vzpona 

zaradi travnatih in gruščnatih strmin se ta sicer ni izkazal za najbolj posrečeno varianto … prav tako sem zaradi relativno pozne ure in predvsem pomanjkanja tekočine prekinil iskanje prečne poti proti partizanski bolnici 

pravzaprav bi lahko ocenil … da sem se … kljub nekaj kilometrine po hribih … na tem sestopu počutil bolj neprijetno kot kadarkoli prej … oziroma vsaj v dolgem preteklem obdobju …

ga spila …

od dopusta … in brade

na off

na košutnikovem turnu je bila sicer varna in pod kontrolo … a vseeno … ves čas tudi zelo razgibana in pestra 

dopust v sappadi … za katero pravijo da je v dolomitih … čeprav so karnijci povsod okoli nje 

ampak ne glede na to … da sem pristal v drugem gorstvu kot sem mislil … so bili vzponi v planiranih karnijcih 

1. dan pohajkovanje po pravcatem muzeju 1. svetovne vojne na prostem na monte avanzi … v nadaljevanju pa v prijetni ferati na monte chiadenes … ki jo je bilo mogoče skoraj v celoti splezati na prosto … s težavnostjo do dobre trojke 

naslednji dan je bil za moje ahilove in meniskuse potreben počitek … 3. dan pa sem napravil uspešno ponovitev lanskega neuspešnega iskanja plezalne poti na monte capolago 

lanskega neuspešnega iskanja vstopa v smer je bila tokrat uspešnejša 

sam vzpon pa kar zanimiv … od prebijanja po travah in skrotju … do prav prijetnega poplezavanja v kompatni skali … in plezanja v razbitem in naloženem svetu … kjer je potebno vsak stop in oprimek preveriti 2x 

a po varianti za pridne sem si užitek poplezavanja in plezanja podaljšal za vsaj nekaj raztežajev … in povišal težavnost na slabo trojko 

1. svetovne vojne na prostem na monte avanzi … in krasna kaminska ferata na monte chiadenis sta zaznamovala današnji dan 

čeprav je bila zamišljena kot lažja tura … ob zaključku ta ocena niti približno ni več veljala 

morda bi bilo pa bolje … da bi šel po papeški ferati na sosednjo monte peralbo … potem pa v calvija na pir