v naši mali kokoški

naj bo … sem rekel … in noč je dan postala

je res krasen … navkljub burji … ki je bila včeraj dopoldan res neusmiljena
no … vsaj sonce je sijalo … in tudi burji smo se skozi gozdove malo izognili … pozneje pa se je tudi sama malo unesla

prodajalec mi je poslal obvestilo glede dostave

pravi da smo … too remote

bom postal pravi poznavalec goričkoga

dejanje na slovenski planinski poti

zelo milo rečeno … da ne zapišem še česa hujšega … kar si dejansko mislim o njem

sicer v tehničnem smislu niso bile po mojem okusu … saj je bila takorekoč vsa pot … razen zaključnega spusta … po makadamskih cestah … kjer bi se dalo brez problema peljati tudi s treking kolesom

kakorkoli že … bile so v planu že nekaj časa … in končno odvožene … pa tudi km in višincev se je nabralo kar nekaj

me ni hotel peljati … zato sem moral napraviti dodatnih dobrih 10 km

no … na srečo je bil osnovni plan na easy … da je tudi po podaljšanju ostalo v mejah prijetne utrujenosti

je bila tura na raduho … predvsem za moje meniskuse
od rogovilca po brezpotju do račkih vrat

potem pa s poplezavanjem po zahodnem grebenu do vršnega

in nadaljevanje po slednjem do vrha

sestop preko planine arta je bil v spodnjem delu … zaradi ostrih bolečin v obeh zunanjih meniskusih … prava mala kalvarija