sem se
in s tem seveda tudi … pripravil na božične dobrote 

raziskovanja goričkega … tokrat med tromejnikom in gradom … je znova postreglo z izborno pripravljeno traso 
v prav vročem jesenskem dnevu … ko je termometer v gozdu kazal 18 stopinj … je bil pravi užitek kolesariti v poletni majici … in le koledar je dal vedeti … da je bila martinova nedelja 

v bolj kislem vremenu … z zabito oblačnostjo in kar nekaj časa tudi obilnim rosenjem iz megle 
a vse je odtehtala odlično speljana trasa … večinoma po gozdnih in travniških kolovozih … s prijaznimi vzponi 

vsekakor se bo tja potrebno še vrniti … saj številne gozdne ceste in kolovozi ponujajo obilico možnosti raziskovanja 

in relativno topel jesenski dan je prav vabil v južno steno rote wanda 
prav zares je bilo na soncu prav prijetno … razen v zadnjih dveh raztežajih … ki sta bila v senci in občutnih sunkih vetra 

del šentiljske planinske poti … s katerim je pot zaokrožena 

tokrat že v žarečih jesenskih barvah … a kljub temu prav prijetnih temperaturah … da sem vso pot prevozil v tanki poletni majici s kratkimi rokavi 

šentiljske planinske poti je bilo bolj prijazno od prvega dela … tudi drevesa so se že pričela odenjati v toplejše barve 

je bil pravi izlet … in gledanje na uro 

v reifwegu sem na račun akademikersteiga prehitro obrnil … kar je bil račun brez krčmarja … pravzaprav časomerilca 

potem sem v rezervnem altspatzenweg … v iii zavijal z očmi … v iv- že bil na a0 … pri iv pa sem kar zaključil in abzajlal 

no … za konec me je še kap … ob ogledu previsne iv v plezališču 

ampak vsaj kajmak so tokrat imeli … da so bili vsaj čevapčiči popolni 

v pravem jesenskem vzdušju … dopoldanska megla in celo občasno rosenje .. popoldansko prijetno sonce … in seveda že rahlo obarvano listje 

pravzaprav bi bil dan … navkljub jutranjim pomislekom … skoraj popoln … a so ga žal s5 pokvarili čevapčiči brez kajmaka 

planinska pot … se je pokazala za kar trd oreh … vsaj v prevoženem delu 

kar nekajkrat je bilo … proti pričakovanju .. potrebno kolo tiščati navkreber … na prvem spustu proti muri ga celo ob sebi vleči nazaj 

a kljub vsemu … tudi flikanju … je bil prav lepo izkoriščen dan … čeprav je bilo tako težko pričakovane čevapčiče potrebno pojesti brez kajmaka … ker ga je zmanjkalo 

krog … po avstrijski strani … se je izkazal za kar v redu easy turco … čeprav je bilo potrebno zaradi omejitev vožnje s kolesi pripravljeno traso večkrat prilagoditi 
avstrijci so pač glede vožnje v naravnem okolju še mnogo hujši od nas … saj nemalokrat veljajo prepovedi vožnje s kolesi tudi na gozdnih cestah … kjer pravzaprav ne vidim nobenega pametnega razloga za to 
v tem pogledu pač v naši bližnji okolici zelo prednjačijo italijani … a so tudi na hrvaškem mnogo liberalnejši od nas