se je lepo zaključil …z lažjo kombinacijo ho-chi-minh-pfad / das letzte im fels 
Adrenalinski
uvod v novo skalno sezono 
konec dober … vse dobro … gremo naprej 
Raduha
v skorajda poletnih temperaturah … a presenetljivo solidno smučljivem pomladnem gnilcu 
dostop z memorialnim vzponom čez vetrne police … ob 20letnici prvega alpinističnega spusta po njih … z dvema tretjinama takratnih udeležencev 
kar je bilo seveda potrebno ustrezno zaliti
Turski
žleb presmučan
sicer smo bili namenjeni na savinjsko sedlo … a so nas predhodniki napotili v žleb … kar se je izkazalo kot odličen nasvet
v žlebu … in tudi na splošno … fenomenalne razmere … 20 cm pršiča … na ohoho podlage
z enkratnim snemanjem smuči … čez zgornjo brv in stopnice pod njo … sem uspel prismučati do logarskega kota
pravi dan presežkov … od neba brez oblačka .. snežnih razmer .. izbire ture … in seveda družbe
Računalničarji
pa res znate zakomplicirati
da bi izvedel ime hotela s 5imi črkami v mozirju … in ne v kakšnem velemestu … sem dobil na mail mms brez vsebine … s html priponko … in zahtevo za instalacijo quick time-a 
Nekaj
zavojčkov … a ne cigaret … s zirbitzkogla
Vez
prestavljena … in preizkušena
zirbitzkogel mi sicer brez vetra kot kaže ni namenjen … a vsaj sonca in snega je bilo obilo
zaradi slednjega sem tudi uspel presmučati severno pobočje … direktno od koče navzdol
Na
ovčji vrh je pač potrebno v 5ek … saj so sicer med vikendi kot je ta … lahko velike težave s parkiranjem
to se je lepo pokazalo včeraj … ko je že v 5ek bilo zgornje parkirišče polno
sicer pa krasen dan in odlična družba kozjačanov in kozjačank … z dokaj dobro smuko
elanova alaska se je odlično obnesla … le nenatančno zmontirana vez1 mi je povzročala kar nekaj težav zaradi odpiranja 
a verjamem da bom rešil tudi to … in … ju3 je nov sončen dan
- ki sem jo seveda sam [↩]
Po
13ih letih je že čas … vsaj za zamenjavo smuči
vezi je po dobrih sedmih letih prav škoda zamenjati … so še skoraj nove 
Suunto
z gps-om se je znova izkazal … saj naju je v gosti megli varno vodil po zametenih sledeh predhodnikov tik pod vrh bistriške špice
zaradi skrbi kolegice glede povratka sva na njeno željo sicer zaključila na sedelcu med špico in veško kopo … a ob povratku zaradi vnešenih referenčnih toč vzpona težav z orientacijo ni bilo
le smučanje v difuzni svetlobi in megli … ko ne vidiš več kot nekaj m pred sabo … je bila prav posebna izkušnja … in omogočena le zaradi uporabe tehnologije
Zadnji komentarji