po kopinškovi … z uporabo le dveh skob … sicer pa s plezanjem ter iskanjem oprimkov v skali … in seveda varovanjem na jeklenicah
Matjažev blog
po kopinškovi … z uporabo le dveh skob … sicer pa s plezanjem ter iskanjem oprimkov v skali … in seveda varovanjem na jeklenicah
včerajšnjega pohajkovanja … na srečo ni pustilo bolečin v kolenu
razen tistih seveda … v sklopu splošne utrujenosti po prehojeni poti podvežak .. lastovec .. deska .. tolsti vrh .. velika zelenica .. veliki vrh .. molička planina .. korošica .. vodotočnik .. pod lastovcem do podvežaka
se pa zaradi pozabljene kreme za sončenje … moja glava danes sveti v vijoličnem odtenku
mi bo plezanje postalo celo všeč
po prvem … kjer mi je bilo nevajenemu postopku kar neko stanje in preprijemanje vrvi
mi je bilo v drugem s plezalniki nekoliko bolje
a šele v tokratnem v postlerwegu sem prav pošteno užival 
skoraj toliko kot veliki brat … razen seveda velikosti … in teže 
v nekaterih pogledih celo več … saj so po prvih testih fotke neprimerno ostrejše 
je bil to vsekakor šok zame … vendar bi zaradi novega slikovnega procesorja digic 4 razlika verjetno morala biti celo pričakovana 
danes ni bilo na najini strani
1. poskus se je zatrl že v kali na parkirišču pod rote wandom … in to kar brez izstopanja iz avtomobila
pod pfaffenkoglom sva celo dostopila do vstopa v smer
do tam nabrala klopov za naprej in nazaj1 … se že pripravila za vstop in preobula
a se zaradi pršenja vrnila na izhodišče2
murphy je s5 pokazal da je glavni … in nam kmalu zatem naklonil celo nekaj sonca ob ogledu strassengelske cerkve
a vsekakor je bolje bentiti v soncu na trdnih tleh … kot moker sredi stene … ki bo počakala do naslednjič ![]()
slabega vremena … sem iskal krajšo turo … in jo našel na raduhi … kjer sem bil nazadnje v kopnem pred kakšnimi 35imi leti1 
grozeči oblaki so bili milostni … in mi naklonili le nekaj2 kapljic dežja tik pred zaključkom ![]()
lavamündska stena pa se je celo kopala v soncu 
tako da zaradi vročine … in seveda razbolelih rok od včeraj … nisem zmogel za trening več kot enega prehoda 
v pustolovskem parku 
ki se je sicer kmalu za tem prehodom končal z dehidracijo in kolapsom 
a tudi to je del življenja … in seveda kar pravi trenutek … da se človek zamisli nad svojo kondicijo 
še bolje nad razmerjem … med močjo rok in maso ki jo prenašajo 
Zadnji komentarji