v treh dneh … s 4mi preplezanimi smermi naprej … in to v trojni navezi z dvema enojnima vrvema … je bilo več kot dovolj 
za uverturo oliverja dragojevića in oprosti mi pape
kanjonska po napornem 5kovem večeru
in za konec še kombinacija severnega grebena in rebra
sedaj … po bolečinah v rokah in ramenih … po trodnevnem vlečenju vrvi … mi je jasno … zakaj so se plezanja v troje otepali tisti … ki so nas vodili na tak način 
Hehe, ja, fajn je naprej plezat, ne? 🙂
Malo morš smer iskat, malo te psihira pa še lepo celi štrik (ali pa dva) čez steno vlečeš plus še vso rezervno robo (tisto, kaj ne daš not) 😀
najbolj sem si štrike zapomnil … me še danes roke in ramena bolijo 😉
hehe, hja, itak, če greš kaj lažjega, te tak od tega vlačenja bolj navije 🙂
😀
Matjaž, zdaj veš, a ne, zakaj si moral biti v Tržaški na tankem štriku 🙂
😀
tudi moja naslednja bo najverjetneje dvojna 😉