naju niso pojedli … kače ne popikale … le mrčes je okupiral moj avto

vsekakor ponovitev lokotavskega izleta v popolnosti uspela … kljub variacijam in iskanju poti v notranjskih gozdovih

seveda je gps s5 pokazal … da je zakon

a zakon sem tudi jaz … proti juniorju …kar se kondicije tiče … pa čeprav me je skoraj … za malega medvedka

sicer glavne zanimivosti ob poti

unška koliševka … kjer sva uspela najti tudi rove … in se v njih ne izgubiti

planinsko polje … z ravbarjevim stolpom nad njim

gradišnica … ki sva jo iskala in iskala … že obupala nad njo … in končno le našla

tako pa zgledi … ko bicikel leti

bo smisel življenja … možgani na off

čivave na straži niti ne rabim

mogoče me bo katera … ugrabila in kam odpeljala

je nova pridobitev … mojih spletnih strani

seveda ima tudi nekaj … možnosti nastavitev

in sicer … čas prikaza ter velikost okna

in preprečitev prikazovanja … za trenutno ali vse strani

je bila današnja easy varianta kolesarjenja … med servisom avtomobila

a tudi pri easy variantah … je mogoče hard poleteti … in kaj pa drugega … s5 brez čelade … ki sem jo pustil v avtomobilu

a ne zaradi tega da bi bil lep … ampak ker sem pozabil rutico … ki jo nosim pod njo za zadrževanje potu

no kakorkoli že … ena izkušnja več … na srečo brez posledic … razen malo strahu

a tudi strahu … je bilo bistveno več … ko sta mi en del poti … dihala in renčala za ovratnik … dva velika črna psa

na srečo me vsaj hobotnica ni ogrožala … kljub svojim dolgim lovkam

sicer pa imam raje pogled na ptice … ki sem jih videl še posebej veliko … sicer sem prepoznal samo race in sive čaplje … a vendar ideja za foto izlet … seveda peš in s teleobjektivom

juriš na 3kotno jaso
in predvsem spust … ko me je prehitel kolesar brez čelade … sta me spomnila na dva dogodka … ki sta se na srečo … končala dosti bolje … kot bi se lahko

oba segata nazaj v leto 2002 … ko sem si nabavil gorsko kolo … seveda s sprednjim vzmetenjem … ki sicer blaži udarce … a tudi spreminja in znižuje težišče kolesa

že prvi spust s pohorja s prijateljem … malo po cestah malo po smučišču … je bil prav zaradi tega grobo prekinjen … malo nad spodnjo postajo sedežnice poštela
tam se je prednje kolo kot bikec trmasto ustavilo … moje telo je kontriralo s svojo trmo … in nadaljevalo pot … prek krmila do preljube pohorske travice … kjer je bil argument pohorskih tal vseeno premočan

na srečo se je srečanje končalo le zemeljsko … ne tudi kameno ali skalnato … in tako je kot edina posledica … ostala moja zvesta sopotnica čelada … ki sem jo kupil takoj naslednji dan

naslednji sreča-v-nesreči dogodek … je bil na tistem mestu … kjer me je danes prehiteval kolesar … na odcepu čopove proti jonatanki … ki je del mojega klasičnega kolesarskega vzpona … iz razvanja na trikotno jaso … spust po čopovi … levo gor proti jonatanki … in po kolovozih naprej do markovega … ali na vrh

takrat sem se torej s prijateljem … spuščal proti odcepu za jonatanko
vozil sem nekaj metrov pred njim … kot ponavadi s čelado na glavi … ker se imam rad … on brez nje … ker hoče biti lep
z zaletom sem brezbrižno zavil s čopove proti jonatanki … in vzel prednost kolesarju … ki me je želel pravilno prehiteti po levi

le njegovi prisebnosti in hitri reakciji sem se lahko zahvalil … da nisem povzročil nesreče … in da se je situacija srečno razpletla

vsekakor pa obstaja tudi pozitivna plat takšnih izkušenj … z vsako se imam namreč raje … in postajam tudi bolj previden

ne vem pa kako je s prijateljem … ali bi še vedno hotel biti na kolesu lep … ker je namreč v teh letih postal … predvsem in zelo … len

prihajajo na ceste … in ogrožajo nas in sami sebe

ne sicer vsi … ampak po moji oceni … je delež motoristov  … ki grobo kršijo predpise … bistveno večji kot delež avtomobilistov

namerno sem zapisal grobo kršenje … s čimer imam v mislih hujše prekrške … ki prinašajo točke … pa ne šparove ali merkatorjeve

predpise pravzaprav kršimo vsi … ne verjamem da obstaja voznik … ki ima izpit vsaj tri mesece … in še ni napravil prekrška

k temu zapisu me je vzpodbudil včerajšnji dogodek … na titovi cesti in mostu … ko je motorist s sopotnikom vozil … po moji oceni … s hitrostjo več kot 100 km/h … pri tem pa vijugal med vozili levo in desno … in na razdalji le kilometra … zamenjal vozna pasova najmanj 6x … in pri tem prehiteval ostala vozila … tako po levi … kot tudi po desni

ob enem takih prehitevanj po desni … ga je eden od voznikov očitno spregledal … in želel zaviti na desni pas … da bi na koncu mosta … v križiču lahko nemoteno zavil

seveda je skoraj prišlo do trčenja … za katerega bi vsaj moralno … in s5 po mojem mnenju … bil kriv izključno motorist

a ne glede na to … da sem bil presenečen že nad motoristovo nevarno vožnjo … prav zgrožen sem bil ob reakciji motorista in sopotnika … ki sta oba začela žugati vozniku ali voznici avtomobila … mu/ji kazati dvignjen prst in trkati po čelu … seveda pa hkrati nadaljevala s svojo vratolomno vožnjo

žal je takih primerov na naših cestah bistveno preveč … še najbolj žalostno pa je … ko beremo in slišimo motoriste … v kakšni nevarnosti so … ker jih vozniki avtomobilov spregledamo … in jim vzamemo prednost

se lahko sploh še čudimo … da prihaja do takšnih nesreč … in iščemo krivce … ko pa marsikateri motorist … igra rusko ruleto

so zaznamovale današnje kolesarjenje … mimo račjega dvora … na kalvarijo in piramido

na srečo sem imel s seboj malega ixusa i7 … ki jih je nekaj … uspel zabeležiti

nor je tisti … ki gre gor

večkrat razmišljam o tem … in o nesrečah v gorah … sploh tistih … ki bi se jim lahko udeleženci izognili

recimo plazovi … ki se jih da v veliki meri predvideti

predvsem pa tudi na nevarnost padajočega kamenja … ki me je letos navdihnila za nakup čelade

resnici na ljubo … jo na glavo nadenem le na izpostavljenih mestih … čeprav je marsikdo tudi tam ne 

a vendar obstajajo določene smeri … kjer se čelada smatra kot obvezna oprema … navedena tudi v vodniški literaturi … kjer je nevarnost padajočega kamenja vselej prisotna … in so prehodi tako ozki … da se ji ne moreš izogniti

neuporaba čelade v takšnih razmerah … je dejansko igranje z usodo … in le sreči se je zahvaliti … da ne pride do nesreče

očitno je bil petek 13. … za fanta v jalovčevem ozebniku … vseeno srečen dan … a ne pozabimo … sreča je opoteča … in z njo se ni igrati 

trojan.peacomm!zip o katerem obvešča symantec

se skriva v e-mailih s priponkami:

patch-xxxx.zip
removal-xxxxx.zip
hotfix-xxxxx.zip
bugfix-xxxxx.zip

bodite pozorni

in še 1x … o že znani zadevi … ki jo marsikdo pozablja:

proizvajalci programske opreme ne pošiljajo nadgradenj in popravkov po elektronski pošti

preko le-te pošljejo le obvestilo o spremembah in dopolnitvah software-a … ki ga moramo naložiti s proizvajalčeve uradne strani

in seveda … bolje je vreči kakšen mail več v koš … in ostati brez njega … kot prejeti le enega okuženega

letošnje leto … vsaj kar zadeva turno smučanje

ponovne aktivnosti po lanskoletni lenobi … ponovitev raduhe po 10ih letih na veliki petek … in za današnji zaključek … sploh prva ponovitev kotovega sedla izpred 11 let … ki je bil moj prvi turnosmučarski izlet v visokogorje

sicer sem se včeraj … malo smešno počutil … ko sem včeraj pri več kot 20 stopinjah celzija … nosil smučke v avto

seveda sem se moral prav smejat … ko mi je v jesenicah avto radio … ulovil postajo radio pula … termometer pa kazal 21 stopinj

halooo … a grem v hribe al na morje

a kakorkoli že … snega je bilo dovolj že v planici … le kakih 50 m od parkirišč

in pred temo … sem ulovil še zadnje žarke zahajočega sonca … nad tamarskimi vršaci

po noči … prespani v tamarju … je zgodnje jutro dajalo klavrn vtis … vsaj kar se temperatur tiče …  saj sneg ni pomrznil niti ponoči

a vseeno je obsijan jalovec … obetal krasen dan

kar se je vsekakor potrdilo

kljub mehkemu snegu … kjer se je ob hoji mestoma udiralo do gležnjev … in to s smučmi na nogah

in smučanju … kjer je bil vsak skok ali zavoj … v pričakovanju … ali se bom vgreznil za 5 … ali za 50 cm  

ampak tudi to so čari turnega smučanja … ko se včasih vprašam … ali je bolj naporen vzpon ali spust

vsekakor je najpomembnejše … biti v naravi … in uživati