Današnji

juriš na 3kotno jaso
in predvsem spust … ko me je prehitel kolesar brez čelade … sta me spomnila na dva dogodka … ki sta se na srečo … končala dosti bolje … kot bi se lahko

 

oba segata nazaj v leto 2002 … ko sem si nabavil gorsko kolo … seveda s sprednjim vzmetenjem … ki sicer blaži udarce … a tudi spreminja in znižuje težišče kolesa

 

že prvi spust s pohorja s prijateljem … malo po cestah malo po smučišču … je bil prav zaradi tega grobo prekinjen … malo nad spodnjo postajo sedežnice poštela
tam se je prednje kolo kot bikec trmasto ustavilo … moje telo je kontriralo s svojo trmo … in nadaljevalo pot … prek krmila do preljube pohorske travice … kjer je bil argument pohorskih tal vseeno premočan

na srečo se je srečanje končalo le zemeljsko … ne tudi kameno ali skalnato … in tako je kot edina posledica … ostala moja zvesta sopotnica čelada … ki sem jo kupil takoj naslednji dan

 

naslednji sreča-v-nesreči dogodek … je bil na tistem mestu … kjer me je danes prehiteval kolesar … na odcepu čopove proti jonatanki … ki je del mojega klasičnega kolesarskega vzpona … iz razvanja na trikotno jaso … spust po čopovi … levo gor proti jonatanki … in po kolovozih naprej do markovega … ali na vrh

takrat sem se torej s prijateljem … spuščal proti odcepu za jonatanko
vozil sem nekaj metrov pred njim … kot ponavadi s čelado na glavi … ker se imam rad … on brez nje … ker hoče biti lep
z zaletom sem brezbrižno zavil s čopove proti jonatanki … in vzel prednost kolesarju … ki me je želel pravilno prehiteti po levi

le njegovi prisebnosti in hitri reakciji sem se lahko zahvalil … da nisem povzročil nesreče … in da se je situacija srečno razpletla

 

vsekakor pa obstaja tudi pozitivna plat takšnih izkušenj … z vsako se imam namreč raje … in postajam tudi bolj previden

 

ne vem pa kako je s prijateljem … ali bi še vedno hotel biti na kolesu lep … ker je namreč v teh letih postal … predvsem in zelo … len

2 comments

  1. nasmeh mi je zaigral na licu, ko sem bral in v mislih podoživljal najine vožnje… in tvoje padce… ha, ha… (no priznam, saj je bil tudi kakšen moj vmes)… hvala bogu, sva odnesla celo kožo…a tako se kali jeklo… ko danes gledam nazaj ugotavljam, kakšne norosti sva počela takrat …in kako lepo je bilo … ta tvoj … predvsem in zelo … len , na koncu, me je dregnil globoko… imaš prav… , čez vikend, če ti bo, greva skupaj do trikotne obujat spomine…za dlje ne bo daha…in to s čelado, ki sem jo tudi jaz nabavil…lep sem baje z njo še bolj…sicer pa že vzgajam bodočega kolesarja… že ima kolo… pridi pogledat!!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.