juriš na 3kotno jaso 
in predvsem spust … ko me je prehitel kolesar brez čelade … sta me spomnila na dva dogodka … ki sta se na srečo … končala dosti bolje … kot bi se lahko 
oba segata nazaj v leto 2002 … ko sem si nabavil gorsko kolo … seveda s sprednjim vzmetenjem … ki sicer blaži udarce … a tudi spreminja in znižuje težišče kolesa 
že prvi spust s pohorja s prijateljem … malo po cestah malo po smučišču … je bil prav zaradi tega grobo prekinjen … malo nad spodnjo postajo sedežnice poštela 
tam se je prednje kolo kot bikec trmasto ustavilo … moje telo je kontriralo s svojo trmo … in nadaljevalo pot … prek krmila do preljube pohorske travice … kjer je bil argument pohorskih tal vseeno premočan 
na srečo se je srečanje končalo le zemeljsko … ne tudi kameno ali skalnato … in tako je kot edina posledica … ostala moja zvesta sopotnica čelada … ki sem jo kupil takoj naslednji dan 
naslednji sreča-v-nesreči dogodek … je bil na tistem mestu … kjer me je danes prehiteval kolesar … na odcepu čopove proti jonatanki … ki je del mojega klasičnega kolesarskega vzpona … iz razvanja na trikotno jaso … spust po čopovi … levo gor proti jonatanki … in po kolovozih naprej do markovega … ali na vrh 
takrat sem se torej s prijateljem … spuščal proti odcepu za jonatanko
vozil sem nekaj metrov pred njim … kot ponavadi s čelado na glavi … ker se imam rad … on brez nje … ker hoče biti lep
z zaletom sem brezbrižno zavil s čopove proti jonatanki … in vzel prednost kolesarju … ki me je želel pravilno prehiteti po levi 
le njegovi prisebnosti in hitri reakciji sem se lahko zahvalil … da nisem povzročil nesreče … in da se je situacija srečno razpletla 
vsekakor pa obstaja tudi pozitivna plat takšnih izkušenj … z vsako se imam namreč raje … in postajam tudi bolj previden 
ne vem pa kako je s prijateljem … ali bi še vedno hotel biti na kolesu lep … ker je namreč v teh letih postal … predvsem in zelo … len
Zadnji komentarji