Mesec: april 2007

naju niso pojedli … kače ne popikale … le mrčes je okupiral moj avto

               

 

vsekakor ponovitev lokotavskega izleta v popolnosti uspela … kljub variacijam in iskanju poti v notranjskih gozdovih

 

seveda je gps s5 pokazal … da je zakon

a zakon sem tudi jaz … proti juniorju …kar se kondicije tiče … pa čeprav me je skoraj … za malega medvedka

 

 

sicer glavne zanimivosti ob poti

unška koliševka … kjer sva uspela najti tudi rove … in se v njih ne izgubiti

 

planinsko polje … z ravbarjevim stolpom nad njim

 

gradišnica … ki sva jo iskala in iskala … že obupala nad njo … in končno le našla

 

tako pa zgledi … ko bicikel leti

 

je bila današnja easy varianta kolesarjenja … med servisom avtomobila

a tudi pri easy variantah … je mogoče hard poleteti … in kaj pa drugega … s5 brez čelade … ki sem jo pustil v avtomobilu

a ne zaradi tega da bi bil lep … ampak ker sem pozabil rutico … ki jo nosim pod njo za zadrževanje potu

no kakorkoli že … ena izkušnja več … na srečo brez posledic … razen malo strahu

 

a tudi strahu … je bilo bistveno več … ko sta mi en del poti … dihala in renčala za ovratnik … dva velika črna psa

 

na srečo me vsaj hobotnica ni ogrožala … kljub svojim dolgim lovkam

 

sicer pa imam raje pogled na ptice … ki sem jih videl še posebej veliko … sicer sem prepoznal samo race in sive čaplje … a vendar ideja za foto izlet … seveda peš in s teleobjektivom

 

 

juriš na 3kotno jaso
in predvsem spust … ko me je prehitel kolesar brez čelade … sta me spomnila na dva dogodka … ki sta se na srečo … končala dosti bolje … kot bi se lahko

 

oba segata nazaj v leto 2002 … ko sem si nabavil gorsko kolo … seveda s sprednjim vzmetenjem … ki sicer blaži udarce … a tudi spreminja in znižuje težišče kolesa

 

že prvi spust s pohorja s prijateljem … malo po cestah malo po smučišču … je bil prav zaradi tega grobo prekinjen … malo nad spodnjo postajo sedežnice poštela
tam se je prednje kolo kot bikec trmasto ustavilo … moje telo je kontriralo s svojo trmo … in nadaljevalo pot … prek krmila do preljube pohorske travice … kjer je bil argument pohorskih tal vseeno premočan

na srečo se je srečanje končalo le zemeljsko … ne tudi kameno ali skalnato … in tako je kot edina posledica … ostala moja zvesta sopotnica čelada … ki sem jo kupil takoj naslednji dan

 

naslednji sreča-v-nesreči dogodek … je bil na tistem mestu … kjer me je danes prehiteval kolesar … na odcepu čopove proti jonatanki … ki je del mojega klasičnega kolesarskega vzpona … iz razvanja na trikotno jaso … spust po čopovi … levo gor proti jonatanki … in po kolovozih naprej do markovega … ali na vrh

takrat sem se torej s prijateljem … spuščal proti odcepu za jonatanko
vozil sem nekaj metrov pred njim … kot ponavadi s čelado na glavi … ker se imam rad … on brez nje … ker hoče biti lep
z zaletom sem brezbrižno zavil s čopove proti jonatanki … in vzel prednost kolesarju … ki me je želel pravilno prehiteti po levi

le njegovi prisebnosti in hitri reakciji sem se lahko zahvalil … da nisem povzročil nesreče … in da se je situacija srečno razpletla

 

vsekakor pa obstaja tudi pozitivna plat takšnih izkušenj … z vsako se imam namreč raje … in postajam tudi bolj previden

 

ne vem pa kako je s prijateljem … ali bi še vedno hotel biti na kolesu lep … ker je namreč v teh letih postal … predvsem in zelo … len

so zaznamovale današnje kolesarjenje … mimo račjega dvora … na kalvarijo in piramido

 

na srečo sem imel s seboj malega ixusa i7 … ki jih je nekaj … uspel zabeležiti

nor je tisti … ki gre gor

večkrat razmišljam o tem … in o nesrečah v gorah … sploh tistih … ki bi se jim lahko udeleženci izognili

 

recimo plazovi … ki se jih da v veliki meri predvideti

predvsem pa tudi na nevarnost padajočega kamenja … ki me je letos navdihnila za nakup čelade

 

resnici na ljubo … jo na glavo nadenem le na izpostavljenih mestih … čeprav je marsikdo tudi tam ne 

 

a vendar obstajajo določene smeri … kjer se čelada smatra kot obvezna oprema … navedena tudi v vodniški literaturi … kjer je nevarnost padajočega kamenja vselej prisotna … in so prehodi tako ozki … da se ji ne moreš izogniti

 

neuporaba čelade v takšnih razmerah … je dejansko igranje z usodo … in le sreči se je zahvaliti … da ne pride do nesreče

očitno je bil petek 13. … za fanta v jalovčevem ozebniku … vseeno srečen dan … a ne pozabimo … sreča je opoteča … in z njo se ni igrati 

letošnje leto … vsaj kar zadeva turno smučanje

ponovne aktivnosti po lanskoletni lenobi … ponovitev raduhe po 10ih letih na veliki petek … in za današnji zaključek … sploh prva ponovitev kotovega sedla izpred 11 let … ki je bil moj prvi turnosmučarski izlet v visokogorje

 

sicer sem se včeraj … malo smešno počutil … ko sem včeraj pri več kot 20 stopinjah celzija … nosil smučke v avto

seveda sem se moral prav smejat … ko mi je v jesenicah avto radio … ulovil postajo radio pula … termometer pa kazal 21 stopinj

halooo … a grem v hribe al na morje

 

a kakorkoli že … snega je bilo dovolj že v planici … le kakih 50 m od parkirišč

 

in pred temo … sem ulovil še zadnje žarke zahajočega sonca … nad tamarskimi vršaci

 

po noči … prespani v tamarju … je zgodnje jutro dajalo klavrn vtis … vsaj kar se temperatur tiče …  saj sneg ni pomrznil niti ponoči

a vseeno je obsijan jalovec … obetal krasen dan

 

kar se je vsekakor potrdilo

kljub mehkemu snegu … kjer se je ob hoji mestoma udiralo do gležnjev … in to s smučmi na nogah

in smučanju … kjer je bil vsak skok ali zavoj … v pričakovanju … ali se bom vgreznil za 5 … ali za 50 cm

 

ampak tudi to so čari turnega smučanja … ko se včasih vprašam … ali je bolj naporen vzpon ali spust

vsekakor je najpomembnejše … biti v naravi … in uživati